petek, 17. februar 2012

Moja (ne)povprečnost

Pravijo, da povprečen človek zaspi v sedmih minutah. In ko takole razmišljam o tem, ugotovim, da sploh ne vem, kdaj je meni nazadnje dejansko uspelo zaspati v sedmih minutah ali manj. Pri meni je to cel projekt ... Najprej je treba najti ustrezen položaj za spanje in že samo to včasih pobere vseh teh sedem minut. Ko končno najdem ustrezen položaj, pa bog ne daj, da me prime lulat (moj mehur mora biti namreč pred spanjem prazen. totalno prazen), ker se potem lahko ves postopek ponovi. 

Ne, pri meni v sedmih minutah pač ne gre, pa če sem še tako zaspana in utrujena. Sprašujem se samo, ali me to, da ne morem zaspati v sedmih minutah dela pod- ali nadpovprečno? Glede na to, da je moja minutaža nad povprečjem nadpovprečno? Ali podpovprečno ravno zato, ker rabim več časa in je nadpovprečno v bistvu tisto, kar je manj kot sedem minut?

Bolje, da ne razmišljam, ampak grem poiskusit zaspat v sedmih minutah. Mogoče pa danes le uspe.

Ni komentarjev:

Objavite komentar