Tale se v bistvu po eni strani precej navezuje na prvi random fact. Nisem jutranji človek. Sploh. Muka mi je, če moram vstat ob sedmih zjutraj. Večkrat se sprašujem, kako mi je v osnovni in srednji šoli uspelo vsakodnevno vstajati tako zgoraj, večinoma pa še prej.
Pa to zdaj ne pomeni, da sem največja zaspanka na svetu in da, če se le da, spim do enajstih ali še dlje. Ponavadi spim tam nekje do pol devetih, devetih, zelo redko do desetih. Ampak ob sedmih zjutraj pa res ne vstajam, če mi ni treba.
Ni komentarjev:
Objavite komentar