torek, 8. april 2014

Najpogostejše zablode o slovenistih/lektorjih

In ena bonus o primerjalcih, če smo čisto natančni. In v naslov sem hotela dati zmote, pa je zabloda tako luštna beseda, da sem jo kar morala uporabiti. In poigravala sem se z idejo, da bi bili v naslovu samo lektorji, ampak nekatere točke veljajo tudi za sloveniste na splošno. Ker pač niso vsi slovenisti lektorji - naj bo to neke vrste uvodna zabloda. In še preden se na dolgo in široko razpišem, bi se rada prav lepo zahvalila ta drugi Tamari, ki je prispevala nekaj idej za tale zapis. Tamč, hvala! In hvala tudi Petri za primer s cedejem, khm, zgoščenko.


  • "Paziti moram, kako govorim v tvoji družbi, ker itak povsod samo iščeš napake, in zakaj ne govoriš knjižno?" Ne, ni ti treba pazit, kako govoriš v moji družbi. Ne bom ti težila, sploh pa te ne bom popravljala. Ne bom te do smrti potolkla z eseskajejem, če boš rekel cede namesto zgoščenka. Ker nisem jezikovni naci, ki na smrt s postavljanjem vejic obsodi vsakega, ki ne govori/piše njemu povšeči. In v svojem prostem času tudi jaz govorim leptop, kul, izgledati in druge bogokletne besede, ki jih po službeni dolžnosti sicer preganjam. 

  • Bojimo se, da bo angleščina za malico pohrustala našo preljubo slovenščino. Jaz se ne. In še marsikatera kolegica slovenistka ali lektorica tudi ne. Vem, nekateri se. Po mojem mnenju povsem neupravičeno. Pri vsem, kar se danes počne s slovenščino in na kakšne načine vse se jo pači (se še spomnite izpeljank na -ka?), je angleščina še dosti uboga grožnja. Seveda to vseeno ne pomeni, da z odprtimi rokami sprejemam vse crowdfundinge, start upe in podobne zadeve, za katere imamo čisto lepa slovenska poimenovanja. 

  • "Oboje je prav? Sigurno nimaš pojma!" Če ste slovenist/lektor in želite nekoga pripraviti do tega, da bo podvomil o vaših slovenističnih kompetencah, mu na vprašanje, ali je prav sedaj ali zdaj, odgovorite, da oboje. Najprej vas bo malo čukasto gledal, nato pa se bo njegov pogled spremenil v tisti nimaš pojma pogled. Jezik je zelo razgibana zadeva in isto stvar se da povedati na več različnih načinov in nikakor ni nujno, da je pravilen samo en. To je tako, kot lahko tudi jaz nekoga užgem na gobec na več načinov, pa ni noben bolj pravilen kot ostali.

Bonus zabloda o primerjalcih, čeprav je na sredi in ne na koncu, kot bi se za bonus spodobilo:

  • "Kaj pa primerjate?!" Če bi dobila samo en evro vsakokrat, ko me nekdo to vpraša, ko povem, kaj študiram, bi si verjetno do danes lahko že kupila vse jezikovne priročnike, ki obstajajo, vključno z vsemi preteklimi izdajami pravopisa. Odgovor je enostaven in ponavadi na drugi strani pusti zbeganega sogovornika: ničesar ne primerjamo. Zakaj se potem zadeva imenuje primerjalna književnost, pa vprašajte tistega, ki si je to izmislil.

Nazaj k zablodam o slovenistih/lektorjih:

  • "A ne znaš slovensko, da moraš to študirat?" To niti ni toliko zabloda kot neumno vprašanje. Ja, znam slovensko, ne, tega mi ni treba študirat, ampak sem se odločila, da bom. Da bom lahko popravljala napake za takimi, kot si ti. In še marsikdo drug. Ker po vsem, kar kot lektor prebereš, se res začneš spraševati, a ljudje res znajo slovensko. Pa tu seveda ne govorim o neznanju postavljanja vejic. 

  • Požrli smo SSKJ, SP, etimološki slovar, slovnico, za sladico pa smo pospravili še slovar tujk. Ali povedano drugače: "Kako ne veš, kaj pomeni maceracija? A ne študiraš slovenščine?" (Ker maceracija je pa tako lepa slovenska beseda, ane?) Ne, nimam pojma, kaj je maceracija. In niti mi tega ni treba vedeti. Prav tako mi ni treba vedeti, od kod izvira beseda kredenca. To, da sem slovenistka, še ne pomeni, da za vsako besedo vem, kaj pomeni in od kod izvira (ali da to celo moram vedeti, kot pričakujejo nekateri). Pač nisem SSKJ, SP, etimološki slovar in slovar tujk na dveh nogah. Na faksu se ne učimo vseh teh stvari na pamet (čeprav smo morali v prvem letniku pri vajah povsod ob rešitvah pisati še paragrafe iz pravopisa). Dovolj je, da vemo, kam moramo pogledati, da izvemo, kaj je maceracija in od kod izvira kredenca. 

  • Za vsakega pisatelja vemo, kdaj in kje se je rodil, seveda pa smo obiskali tudi njegovo rojstno hišo. Linčajte me, če hočete, ampak ne vem. Ker tudi vseh učbenikov za slovenščino, ki obstajajo, nisem požrla. Poleg tega se mi zdi povsem nesmiselno, da bi svojo glavo napolnila s kupom letnic in krajev, če so vse te informacije danes samo klik stran, skoraj kjerkoli si. Vem, da mnogo učiteljev (in še celo profesorjev na faksu!) da ogromno na to, da se učenec napifla tistih trideset letnic na pamet. Meni se zdi to bedarija. Na to temo bi lahko napisala še kaj, ampak bom izkoristila tisti en klik oddaljenosti informacij in vas povabila, da preberete Mazzinijevo kolumno, za katero bi lahko rekla, da prav lepo povzame moje misli.

  • Živim dobesedno od vejic in velikih začetnic, ki jih postavimo. Ja, dejansko res živimo od tega, vendar ne dobesedno. A kaj mislim? Tisto o pričakovanjih, da boš človeku diplomo zlektoriral za pivo ali dve. Ker itak ti to vzame tisto eno ubogo uro dela, da postaviš dve vejici, jih pet pobrišeš, pobrišeš še kakšen dvojni presledek in Novo mesto napišeš pravilno. In saj smo kolegi, pa mi boš ja teh štiristo strani malo preletela. Do danes zvečer? Saj je dovolj, da samo preletiš vejice in velike začetnice, saj ostalo je kul. Te častim kavo. In potem šok, ko človeka postaviš pred dejstvo, da sta tvoje delo in tvoj čas vredna več kot tri cente na tisoč petsto znakov brez presledkov. 

6 komentarjev:

  1. Sem se nasmejala zdaj, pa ne vem če je bilo namenjeno temu ;) Priznam pa da je zabloda št. 1 tudi mene skrbela. Ampak ne zaradi govorjenja, bolj zaradi pisanja. Je pa zanimivo, kako in kaj vse ljudje pričakujejo od tebe, ko vedo kaj študiraš.
    Tole "Za vsakega pisatelja vemo, kdaj in kje se je rodil, seveda pa smo obiskali tudi njegovo rojstno hišo." sem pa najprej prebrala "za vsakega prijatelja..." ;D Si mi dala navdih, da bi mogoče tudi jaz kaj takega napisala :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Je bilo napisano tako, malo za šalo, veliko pa tudi zares :) Se mi zdi, da je prva zabloda kar najpogostejša od vseh. Ker pogosto je res prva stvar, ki jo slišiš, ko človeku poveš, kaj študiraš "ojoj, potem moram pa paziti, kako govorim v tvoji prisotnosti". Včasih bi najraje kar malo zavila z očmi :D

      Izbriši
  2. Zanimiv zapis :) nisem vedela, da si slovenistka ali lektorica. Ali te je to področje že od zmeraj zanimalo? Jaz sem tud razmišljala v tej smeri, ampak se nekako potem nisem odločila za to.

    Kar se pa tiče tega, da ne pišeš ali govoriš slovnično - sama sem se odkar sem v preteklosti sodelovala na Planet forumu in so nekako zahtevali, da se piše čimbolj slovensko, na to precej navadila in tako povečini tudi pišem, sploh z ljudmi, ki si nismo ravno zelo blizu :) tudi ko sem študirala v Lj, sem pazila, da sem čimbolj slovensko govorila. Prvič zato, ker smo imeli sošolko iz Makedonije in me je tako lažje razumela, drugič pa ker me gorenci niso ravno razumeli (sem primorka). Toda, ko sem se vrnila na Primorsko, sem spet začela "zavivati" po naše :))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Književnost mi je bila vedno zelo všeč, ampak dolgo časa niti nisem imela namena it tega študirat - še do tretjega letnika gimnazije sem bila prepričana, da se bom vpisala na pravo, pa sem si na koncu premislila. Me je pa potem na faksu zelo potegnil jezik in mi postal celo ljubši kot književnost.

      To, da je pa na forumih zaželeno, da se piše čim bolj pravilno, pa jaz iz vsega srca podpiram, ker nekateri znajo res pisat tako, da je groza in nimaš pojma, kaj bi sploh radi povedali. Pa na ta način se tudi pokaže, da nam ni vseeno za jezik. Ko se pogovarjaš s tujci, je pa sploh zelo priporočljivo, da govoriš čim "lepše", ker drugače so samo še bolj zbegani - že tako ali tako slovenščina ni najlažji jezik za učenje, če so pa bombardirani z vsake strani še z drugim narečjem, je pa samo še težje. Razumevanje med Gorenjci in Primorci je pa sploh zabavno, ja. Vedno mi je bilo zabavno poslušat sošolke Primorke (jaz sem Gorenjka), ko so po svoje zavijale. Pa zabavno je bilo na primer na vajah iz fonetike, ko jih je asistent po pet minut skupaj matral, da bi ja izgovorile tisto ozki e (za nas ostale seveda sigurno bolj kot za njih) :D

      Izbriši
    2. Če ne preveč sprašujem, si tudi zaposlena v tej stroki?

      Se povsem strinjam s teboj glede forumov. Ko se enkrat na to navadiš, je kar težko brati forume, kjer tega ne zahtevajo. Hehe zanimivo, potem veš o čem govorim :) pa tisti naš g-h je tudi ostalim precej zabaven :))

      Izbriši
  3. Nič preveč ne sprašuješ, kar vprašaj, kar te zanima :) Trenutno tudi delam v tej stroki, ja, in upam, da tako tudi ostane, ker mi je res všeč, kar počnem.

    Ja, tisti g-h so nas Primorci učili izgovarjat, ampak so iz naših grl prihajali samo neki čudni zvoki, kot da bi se nam nekaj zataknilo v grlu :)

    OdgovoriIzbriši