sobota, 14. marec 2015

Krasno začet vikend

V hribih (no, na kuclju). Za dobro jutro. Z najboljšo družbo. Res sem vesela, da je bil Uroš za to, da greva. 

Pogled skozi okno ob 4.20 je razkril zvezde in luno, tako da je bilo pač treba vstat, nekaj malega pospravit v svoj želodec in iti ven v temo. Na cesti so bili večinoma taksiji, tovornjaki in avtobusi. In midva. Na parkirišču v Tacnu celo štirje avtomobili, trem se je videlo, da so tam stali celo noč. Po zadnjih pripravah sva se podala v hrib.



Lepo je bilo od zgoraj opazovati Ljubljano, vso olučkano, kako povečini še spi.


Na vrhu so naju počakali oblaki, ki so se nekam sumljivo in nesramno zbirali ravno tam proti vzhodu, zato sva se spraševala, ali bova sploh dobila tisto, po kar sva prišla.




Ko sva se že začela nekoliko spogledovati, če bi se morda odpravila nazaj proti dolini, pa se je kar naenkrat, sredi neba in sredi enega oblaka, začela kazati krogla.





Sončni vzhodi so tako zelo lepi tudi zato, ker so vsakič drugačni. Nikoli ne veš, kaj te bo pričakalo tistikrat. In vedno je lepo.








Ves čas so nama prepevali ptički. No, na vrhu so jih nekoliko preglasili tisti, ki so prišli z enakim namenom kot midva. In za nekatere je bilo očitno, da so "ta stalni". 


Ko je bilo najlepše mimo, sva se odpravila nazaj proti dolini na zasluženo kavo. In konkreten zajtrk. Lepo je bilo. Tako kot vedno. 

In bo še kdaj!






Ni komentarjev:

Objavite komentar