Priznam, da me kar malo ima, da bi enostavno nalepila vse fotografije in bi bilo to vse - brez kakršnegakoli spremljevalnega besedila. A se bom uprla skušnjavi in se potrudila še z besedami.
V nedeljo je bil na Obali Istrski maraton Banke Koper, letos s startom v Portorožu (no, pomaratonci so startali v Kopru, a pustimo podrobnosti - to nas ni zadevalo). Ker je bilo treba startne številke dvigniti najkasneje do pol desetih in ker nismo hotele priti zadnji trenutek, smo iz Ljubljane odrinile že okoli sedmih. Zaradi rojstnodnevnega praznovanja prejšnji dan sem nedeljo preživela na nekje petih urah in pol spanja. Tolažila sem se s tem, da mi ni treba teči.
V portoroškem avditoriju sem med čakanjem, da družba dvigne startno številko, odkrila nov tekaški moto - tisti del z uživanjem morda (še) ne drži čisto, ampak ne bom se pa več sekirala, da sem počasna (čeprav se načeloma ne sekiram niti zdaj - razen ko me prehiti kakšna mamka, medtem ko vlečem jezik po tleh).
V nedeljo je bil na Obali Istrski maraton Banke Koper, letos s startom v Portorožu (no, pomaratonci so startali v Kopru, a pustimo podrobnosti - to nas ni zadevalo). Ker je bilo treba startne številke dvigniti najkasneje do pol desetih in ker nismo hotele priti zadnji trenutek, smo iz Ljubljane odrinile že okoli sedmih. Zaradi rojstnodnevnega praznovanja prejšnji dan sem nedeljo preživela na nekje petih urah in pol spanja. Tolažila sem se s tem, da mi ni treba teči.
V portoroškem avditoriju sem med čakanjem, da družba dvigne startno številko, odkrila nov tekaški moto - tisti del z uživanjem morda (še) ne drži čisto, ampak ne bom se pa več sekirala, da sem počasna (čeprav se načeloma ne sekiram niti zdaj - razen ko me prehiti kakšna mamka
Obljubljali so, da bo sončno in toplo. In je tudi bilo, ampak ne kar takoj. Najprej so nebo še krasili oblaki in zato je bilo tudi nekoliko hladneje. Ravno nekje okoli časa, ko je v cilj pritekla Ajda (bravo, Ajda!), pa se je pokazalo sonce in nas nato spremljalo še ves dan.
Seveda bi bilo dokaj nesmiselno, da bi se takoj, ko je Ajda odtekla, odpravile nazaj proti Ljubljani. Raje smo še do konca izkoristile dan, se ob kavi in sladoledu nastavljale soncu, v Luciji fitnesirale v naravi in občudovale razgled s forma vive. Ajda in Tamara sta bili sploh navdušeni, saj ju pot ni še nikoli zanesla tja gor.
Domov smo se vrnile prijetno utrujene, nasmejane in zadovoljne. In nekoliko rdečelične, saj je sonce naredilo svoje.
V nedeljo je bil res čudovit dan na obali. Tudi mene je zaneslo v Portorož in sicer na prvo sladoledno porcijo v letošnjem letu :) kljub temu, da imam obalo precej blizu in grem večkrat tja se po Luciji še nisem sprehajala. Po slikah sodeč, zgleda zelo lepo!
OdgovoriIzbriši